Po določbi Zakona o javni rabi slovenščine (prvi odstavek 24. člena) mora biti poimenovanje (pa tudi napovedovanje in predstavljanje) kulturnih, strokovnih, izobraževalnih, gospodarskih, športnih, zabavnih in drugih javnih prireditev ali posameznih delov njihovega sporeda v slovenščini. Angleški ali kak drug tuji jezik se poleg slovenščine lahko uporablja le, če gre za mednarodne prireditve, namenjene predvsem

Odgovor na to vprašanje je nekoliko bolj zamotan, kot bi si sprva predstavljali. 1. Kratek in poenostavljen odgovor je, da načeloma to ni dovoljeno, saj relevantna zakonodaja zapoveduje uporabo slovenskega jezika, vendar pa dopušča tudi določene izjeme, v zvezi z angleščino zlasti tiste, ki jih narekujejo okoliščine nastanka in delovanja podjetja oziroma društva: v primeru

Dvojezične plakate je možno obesiti tudi izven dvojezičnega območja, če za to obstaja potreba. 23. člen Zakona o javni rabi slovenščine v 1. odstavku govori o tem, da mora biti javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti na območju Republike Slovenije v slovenščini. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi

Če je hčerinsko podjetje družbe, ki ima sedež v tujini, registrirano v Sloveniji, potem mora pri izbiri uradnega jezika upoštevati 14. člen Zakona o javni rabi slovenščine, ki v prvem odstavku pravi: »Vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je

Da. Označbe na prodajnih izdelkih so namenjene obveščanju potrošnika o lastnostih in namembnosti izdelka, označbe pa ponujajo tudi osnovne podatke o proizvajalcu (področje, kjer je izdelek narejen, npr. Narejeno v Sloveniji) in dobavitelju. Da morajo biti vsa določila na izdelkih zapisana v slovenščini oz. v jeziku, ki je potrošniku v Republiki Sloveniji zlahka razumljiv, določata

V osnovnih in srednjih šolah, kjer izvajajo javno veljavne programe, lahko uporabljajo le učbenike, ki jih potrdi pristojni strokovni svet za izobraževanje. To pomeni, da država ne predpisuje, katere učbenike je v šolah treba uporabljati, ampak določi seznam učbenikov, ki so za pouk ustrezni. Učiteljski aktivi so pri izbiri učbenikov s tega seznama avtonomni. Ustreznost

Organizacije, ki so posebnega pomena za avtohtoni manjšini, lahko delujejo samo v jeziku manjšine, če je njihovo delovanje namenjeno pripadnikom manjšine. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi večinskemu prebivalstvu, pa se poleg manjšinskega jezika lahko uporablja tudi slovenščina. Na območjih občin, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, se namreč javna raba italijanščine ali madžarščine

Če začnemo z najbolj praktičnim napotkom: načeloma se lahko za pomoč pri iskanju pristojne inšpekcijske službe vedno obrnete na Enotni kontaktni center državne uprave prek brezplačne telefonske številke 080 2002 (vsak dan med 7. in 22. uro) ali prek e-naslova ekc@gov.si. Alternativno lahko prijavo oddate kar na e-naslov gp.mju@gov.si in bo posredovana ustrezni inšpekciji. Izvajanje

Preprosto rečeno je razlika takšna: državni jezik je jezik, ki je povezan z določeno državo v simbolnem, predstavitvenem smislu – običajno jezik, ki ga uporablja in s katerim se identificira večina prebivalstva, uradni jezik je jezik, v katerem poteka uradna oz. javna komunikacija s prebivalstvom, npr. komunikacija na sodiščih, policiji, upravnih enotah ipd. V Republiki

NA VRH