Posredujemo odgovor Vlade RS, ki je bil objavljen 7. novembra 2016 na strani http://140plus-vladars.tumblr.com/post/152864887754/pojasnilo-glede-u%C4%8Denja-sloven%C5%A1%C4%8Dine-za-prosilce-za pod naslovom Pojasnilo glede učenja slovenščine za prosilce za mednarodno zaščito in osebe s priznano mednarodno zaščito Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) omogoča in zagotavlja učenje slovenskega jezika prosilcem za mednarodno zaščito in osebam s priznano mednarodno zaščito. Vsak prosilec za

Danes situacij, ko bi se kdo v zamejstvu sramoval, da govori slovensko, skorajda ni več. S tega vidika so tudi slovenski govorci v vseh okoljih samozavestnejši in tudi javnih položajev za rabo slovenskega jezika je vse več. Še vedno pa se razmere zelo razlikujejo od države do države in območja do območja. Najprej se je

Že danes je skladno z zakonodajo lahko jezik predavanj tudi kateri od tujih jezikov. Veljavni zakon namreč določa: 8. člen (učni jezik) Učni jezik je slovenski. Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom. Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku izvajajo:

V takšnih primerih je najbolje, da se starši najprej obrnete na ravnatelja šole in skupaj z njim poskusite poiskati rešitev, saj si ravnatelji praviloma želijo rešiti tovrstne zadrege. Prav tako si šole prizadevajo zadostiti željam dijakov glede izbora drugega tujega jezika, vedno pa to žal ni mogoče, saj morajo šole upoštevati kadrovske, prostorske in normativne

Seveda, vendar so brezplačni samo za nekatere. Program, ki se imenuje Začetna integracija priseljencev (ZIP), je namenjen državljanom tretjih držav (torej ne Slovenije ali držav Evropskega gospodarskega prostora), ki: imajo dovoljenje za stalno prebivanje, in njihovim družinskim članom, ki imajo dovoljenje za začasno prebivanje na podlagi združitve družine, imajo dovoljenje za začasno prebivanje za najmanj

Ustanovitev Sveta za slovenščino v javnosti (1980) pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL), v okviru katerega je delovala tudi delovna skupina, imenovana Jezikovno razsodišče, je bilo povezano z željo po dvigu jezikovne samozavesti in prizadevanji za enakopravnost slovenščine v jugoslovanskem okviru na vseh področjih rabe. Z osamosvojitvijo Slovenije so bili razlogi preseženi, vendar se je

Da. Tako določa Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, ki v 5. točki 10. člena kot pogoj za pridobitev državljanstva z naturalizacijo navaja, da mora prosilec obvladati slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Člen tudi natančneje določa pravila za izvedbo izpita, okoliščine,

Ne, to ni mogoče, saj so slovenski organi dolžni izdajati dokumente v slovenskem jeziku oz. na območju narodnih skupnosti tudi v italijanščini in madžarščini (gl. 11. člen Ustave Republike Slovenije in 4. člen Zakona o državni upravi). V preteklosti je sicer že bilo nekaj poskusov izdajanja potrdil v angleškem, nemškem in francoskem jeziku (npr. potrdila

Področje poimenovanja podjetij/društev/medijev ipd. urejajo različni zakoni: poleg Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) tudi različni področni zakoni, npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o medijih. Načeloma velja, da mora biti poimenovanje v slovenščini (17., tudi 18. člen ZJRS), vendar veljavna zakonodaja dopušča nekaj izjem (prim. odgovor na vprašanje Ali je dovoljeno

NA VRH