Jezik v medijih je od nekdaj prvi kazal razvojne težnje v jezikovni rabi in prav prek medijev se v javno rabo uvajajo nova poimenovanja, novi govorni vzorci, strukture in stilne izbire. V medijih se zaradi pogoste rabe nevtralizirajo; spreminjajo se meje med družbenimi jezikovnimi zvrstmi: kar je nekdaj veljalo kot nesprejemljivo za javno besedo, npr.

O jeziku pogodb smo že pisali v odgovoru o uporabi angleščine pri sklepanju pogodbe o nerazkrivanju informacij, kjer boste o tem našli podrobnejšo razlago. Tu naj dodamo le, da so pogodbe, ki jih pri svojem delu sklepajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, posebej pravno urejene. Načeloma

Po 11. členu Ustave RS je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenščina in se v javnem sporazumevanju uporablja v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine. Rabo drugih jezikov v javni komunikaciji urejajo področni predpisi ali pa je prepuščena politiki nosilca dejavnosti, tj. prek področnih ministrstev, ki pripravljajo predpise in smernice za svoj resor, prilagojeno

Jezik pogodbe mora biti predvsem takšen, da pogodbene obveze razumeta obe stranki. 15. člen Obligacijskega zakonika (OZ) namreč določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Glede na 16. člen OZ se v situacijah nesporazuma (torej ko sta pogodbeni stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa se ne), šteje,

10. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) od leta 1994 kot pogoj za pridobitev slovenskega državljanstva med drugim določa aktivno znanje slovenskega jezika, tj. da prosilec obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Te izpite izvaja Center za slovenščino kot

Slovenščino kot uradni jezik v Republiki Sloveniji določa Ustava RS v 11. členu. Dalje slovenščino v tej funkciji opredeljuje Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), v posameznih razmerjih pa drugi sistemski ali sektorski (področni) predpisi, ki se nanašajo na upravne ali sodne postopke, gospodarsko poslovanje, delovanje društev ali organizacijo javnih prireditev itd. (več o tem

Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) vsebuje več določb, ki usmerjajo izvajalce pri uporabi jezika v javnem življenju. Glede oglaševanja je neposredno ali posredno merodajnih več norm. 22. člen se nanaša splošno na jezik v medijih, ki veleva, da v medijih, ki izhajajo v slovenščini, sporočila v tujem jeziku ne smejo biti izrazno bolj poudarjena

Skladno z zakonodajo je lahko jezik predavanj na slovenskih univerzah tudi kateri od tujih jezikov. Veljavni zakon namreč določa: 8. člen (učni jezik) Učni jezik je slovenski. Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom. Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku

Jezik medijev je javni jezik, zato zanj velja Zakon o javni rabi slovenščine. Ta v 22. členu za jezik medijev, registriranih v RS, predpisuje slovenščino. Dopustno je objavljati tudi sporočila v tujem jeziku, vendar ta ne smejo biti izrazno bolj poudarjena kot sporočila v slovenščini. Področje ureja tudi Zakon o medijih (ZMed). 5. člen ZMed

NA VRH