V zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi slovenskega jezika – zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja? Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn., danes pa vedno večkrat v 1. os. ed., kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem “sprejeti” (včasih npr.: “Vsi poslušalci, ki ste z nami …”, danes pa: “Ti, ki nas poslušaš …”).
V demokratičnem javnem prostoru (kar naša država je) ne more nihče z enega mesta predpisovati obvezne jezikovne rabe za vse medije. Oblika naslavljanja namreč ni ožje slovnično vprašanje (pri katerem lahko presodimo, ali je nekaj v skladu s knjižnojezikovnimi pravili ali ne); slovnično sta pravilni obe obliki, tako tikanje kot vikanje. Izbira med njima je
- Published in Javno in zasebno, Vprašanja in odgovori
Kakšno vlogo imajo korpusi pri normiranju knjižnega jezika?
Pri oblikovanju jezikovnih pravil je nujno upoštevati sodobno, realno jezikovno rabo v različnih jezikovnih situacijah. Besedilni korpusi vsebujejo podatke, na katere se pri tej nalogi opremo. Korpuse lahko uporabljamo za preučevanje jezikovnih variant, trendov jezikovnega razvoja, iz njih lahko sklepamo o jezikovni intuiciji jezikovnih uporabnikov in uporabnic. Ugotavljamo lahko, kateri jezikovni pojavi so splošni in
- Published in Korpusi, Vprašanja in odgovori
Zakaj morajo učitelji slovenščine opravljati strokovni izpit iz slovenskega jezika, čeprav imajo pridobljeno diplomo iz slovenistike na kreditiranih programih javnih državnih univerz? In ali se morda obetajo kake posodobitve predpisanih izpitnih vsebin, saj je Katalog znanja iz slovenskega jezika za strokovni izpit že precej zastarel in vsebinsko omejen?
Posredujemo odgovor Službe za razvoj kadrov v šolstvu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja, torej učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, opravljajo strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja in vsi ga opravljajo v enakem obsegu: ustavna ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in
- Published in Slovenščina kot prvi jezik, Vprašanja in odgovori
Zaposlen sem v proizvodnji, kjer delo poteka v več izmenah. Nekaj izmenovodij govori izključno bosanščino in izdaja navodila samo v bosanščini. Vsi delavci v izmenah nismo Bosanci, zato me zanima, ali je v podjetju kršen Zakon o javni rabi slovenščine?
Zakonodaja ureja predvsem javno rabo slovenščine (denimo pri poslovanju podjetij s strankami ali pripravi prodajnih in reklamnih besedil), a deloma posega tudi v notranje poslovanje podjetij oziroma pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. V skladu s 16. členom Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) morajo biti v slovenščini pripravljeni vsi
- Published in Javno in zasebno, Vprašanja in odgovori
Ali Slovenci v zamejstvu javno, samozavestno govorijo slovensko ali to počnejo doma, v zasebnosti? Ali so kje tarča posmeha, če govorijo slovensko?
Danes situacij, ko bi se kdo v zamejstvu sramoval, da govori slovensko, skorajda ni več. S tega vidika so tudi slovenski govorci v vseh okoljih samozavestnejši in tudi javnih položajev za rabo slovenskega jezika je vse več. Še vedno pa se razmere zelo razlikujejo od države do države in območja do območja. Najprej se je
- Published in Slovenska jezikovna skupnost v svetu, Vprašanja in odgovori
Ali bo slovenski jezik na slovenskih univerzah ogrožen, če bo sprejeta novela zakona o visokem šolstvu takšna, kot je v tem trenutku, in bo jezik predavanj na slovenskih univerzah lahko tudi angleščina? Ali je slovenski jezik znanosti s to novelo dovolj zaščiten?
Že danes je skladno z zakonodajo lahko jezik predavanj tudi kateri od tujih jezikov. Veljavni zakon namreč določa: 8. člen (učni jezik) Učni jezik je slovenski. Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom. Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku izvajajo:
- Published in Slovensko visoko šolstvo, Vprašanja in odgovori
Ali morajo zaposleni v hčerinskih podjetjih, registriranih v Sloveniji in z glavnim sedežem v tujini, kot uradni jezik vedno uporabljati slovenščino?
Če je hčerinsko podjetje družbe, ki ima sedež v tujini, registrirano v Sloveniji, potem mora pri izbiri uradnega jezika upoštevati 14. člen Zakona o javni rabi slovenščine, ki v prvem odstavku pravi: »Vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je
- Published in Pravice in dolžnosti, Vprašanja in odgovori
Ali obstaja seznam predpisanih učbenikov za jezikovni pouk slovenščine?
V osnovnih in srednjih šolah, kjer izvajajo javno veljavne programe, lahko uporabljajo le učbenike, ki jih potrdi pristojni strokovni svet za izobraževanje. To pomeni, da država ne predpisuje, katere učbenike je v šolah treba uporabljati, ampak določi seznam učbenikov, ki so za pouk ustrezni. Učiteljski aktivi so pri izbiri učbenikov s tega seznama avtonomni. Ustreznost
- Published in Slovenščina kot prvi jezik, Vprašanja in odgovori
Katero stopnjo znanja slovenščine mora imeti tujec, da se lahko uradno zaposli v Sloveniji?
Znanje slovenščine za zaposlitev v Republiki Sloveniji za posamezne poklice običajno določajo pravni akti na ustreznih področjih (za vzgojitelje in učitelje npr. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, za zdravnike in zobozdravnike Zakon o zdravniški službi in Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist,
- Published in Slovenščina kot drugi/tuji jezik, Vprašanja in odgovori
- 1
- 2