Jezikovna politika za podporo večjezičnosti obsega:

POMEN TUJIH JEZIKOV ZA SLOVENIJO

Slovenščina v okviru EU in širše sodi med manj vplivne jezike, saj je med petimi evropskimi jeziki z najmanj govorci in jo govori manj kot odstotek Evropejcev. Prav zaradi tega je sporazumevanje v tujih jezikih za Slovence že od nekdaj ključnega pomena, po podatkih študije Evrobarometra 386 iz leta 2012 pa se je kar 92 odstotkov Slovencev sposobnih sporazumevati v vsaj enem tujem jeziku, kar je krepko nad evropskim povprečjem (54 %) in s čimer se Slovenija uvršča na peto mesto držav EU.

EU in znanje tujih jezikov

Delež prebivalcev, ki se sporazumevajo v vsaj dveh tujih jezikih (Vir: Evrobarometer)

Vendar za uspešen gospodarski razvoj in nemoteno prehajanje znanja, blaga, storitev, idej in kulturnih dobrin prek jezikovnih meja znanje tujih jezikov ni dovolj. Sporazumevanje in dostop do informacij je treba učinkovito in hitro zagotavljati v vseh situacijah, tudi kadar tujejezične kompetence govorcev ne zadoščajo, prav tako pa je treba vsem državljanom Slovenije omogočiti, da imajo do čim več informacij in kulturnih dobrin dostop v maternem jeziku.

VIRI IN ORODJA ZA VEČJEZIČNOST

Če govorimo o večjezičnosti, je osrednja dejavnost, ki omogoča učinkovito delovanje v večjezičnem okolju, prevajanje, za kakovostno (človeško in strojno) prevajanje pa so neobhodno pomembni jezikovni viri in tehnologije.

Prevajanje in tolmačenje

Jezikovna industrija, ki zajema prevajanje, tolmačenje, podnaslavljanje in sinhronizacijo multimedijskih vsebin, globalizacijo spletišč, lokalizacijo programja, poučevanje jezikov in jezikovne tehnologije, v svetovnem merilu obsega okrog 38 milijard evrov (vir: GALA), s pričakovano letno rastjo med 6,5 in 7,5 odstotki. Tudi v Sloveniji je prevajalstvo pomembna dejavnost, saj je v registru AJPES za prevajanje in tolmačenje registriranih 1.111 poslovnih subjektov, poleg teh pa se velik zalogaj prevajalskega dela opravlja še v prevajalskih službah EU in nacionalnih vladnih organih.

Tolmačenje zajema dejavnosti konferenčnega, konsekutivnega in skupnostnega tolmačenja. Skupnostno tolmačenje pomeni govorno prevajanje za govorce tujih jezikov v različnih življenjskih situacijah, kot so sodni postopki, vključno z azilnimi in migrantskimi postopki, medicinska obravnava, sporazumevanje z upravnimi organi in podobno.

Prevajalci in tolmači pri delu uporabljajo slovarje, korpuse in pomnilnike prevodov, ki morajo biti kakovostni, sodobni in čimbolj obsežni. S sodobnimi geopolitičnimi razmerami se na področju prevajanja in tolmačenja spreminja tudi nabor jezikov, po katerih je največ potreb, zato je zanje še posebej pomembno zagotoviti dvojezične vire in tehnologije.

Strojno prevajanje

Najpomembnejša tehnologija, ki dopolnjuje delo človeških prevajalcev, je strojno prevajanje. Slovenščino podpira več spletno dostopnih prevajalnikov, ki so večinoma v lasti globalnih informacijskih podjetij: Google Translate, Bing (Microsoft), Yandex in drugi, na slovenskih tleh pa je bil razvit prevajalnik Presis podjetja Amebis. Raziskovalno se s strojnim prevajanjem ukvarjajo strokovnjaki z ljubljanske, mariborske in primorske univerze, Instituta Jožef Stefan in nekaterih podjetij (Alpineon).

Za razvoj statističnih strojnih prevajalnikov, pa tudi drugih večjezičnih tehnologij, potrebujemo dvojezične splošne in specializirane leksikone in slovarje, vzporedne in primerljive zbirke besedil (korpuse), pa tudi orodja za oblikoslovno, skladenjsko in semantično analizo (več o tem v razdelku o Jezikovnih tehnologijah).

JEZIKOVNA POLITIKA

Jezikovnopolitični cilji na področju večjezičnosti, zapisani v Resoluciji o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 in Akcijskem načrtu za jezikovno opremljenost, so:

  • vzpostavitev splošnega večjezičnega portala, kjer bodo zbrani večjezični viri in tehnologije za prevajalce in druge uporabnike,
  • izdelava slovensko-angleškega slovarja,
  • digitalizacija in posodobitev obstoječih dvojezičnih slovarjev,
  • spodbujanje projektov, ki predvidevajo sestavljanje večjezičnih baz podatkov ter večjezičnih korpusov.
Sort By: Direction:
  • Akcijski načrt za jezikovno opremljenost

    Jezikovnonačrtovalni dokument, ki konkretizira cilje in ukrepe s področja jezikovne opremljenosti, določene v Resoluciji o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018.
  • Evrobarometer 386

    Javnomnenjska raziskava Evrobarometer 386 iz leta 2012 je preverjala odnos državljanov EU do večjezičnosti in učenja tujih jezikov. Poročilo o raziskavi je v angleščini.
  • Institut “Jožef Stefan”

    Institut izvaja raziskave in razvija različne tehnologije, med katerimi so tudi jezikovne tehnologije za slovenski jezik.
  • Presis

    Prvi v Sloveniji izdelan prevajalnik za angleški in nemški jezik. Spletna verzija je omejena na prevajanje besedil z dolžino največ 2000 znakov.
  • Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018

    Temeljni jezikovnopolitični dokument, ki določa ključne cilje in ukrepe jezikovnopolitičnega delovanja v obdobju 2014-2018 ter navaja odgovorne nosilce predlaganih jezikovnonačrtovalnih ukrepov.
  • Spletni slovarji

    Slovarski portal  z več kot 1300 prosto dostopnimi slovarji in drugimi prevajalskimi pripomočki za več kot 40 jezikov.
  • Univerza v Ljubljani

    Najstarejša in največja visokošolska ter znanstveno-raziskovalna ustanova v Sloveniji, ustanovljena leta 1919.
  • Univerza v Mariboru

    Druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji, ustanovljena leta 1975.
  • Univerza na Primorskem

    Izobraževalna in raziskovalna ustanova, ustanovljena leta 2003.
NA VRH