Jezikovne tehnologije so zbirno poimenovanje za različna računalniška orodja in aplikacije, ki izrabljajo obstoječe jezikovne (meta)podatke za razreševanje z jezikom povezanih praktičnih dilem uporabnikov (sistemi za prepoznavanje in sinteza govora, strojno prevajanje, strojno podprto prevajanje, črkovalniki, slovnični pregledovalniki, sistemi za samodejno odgovarjanje na vprašanja, besedilno rudarjenje itd.) ali za postopke računalniške analize naravnega jezika za izdelavo zlasti digitalnih jezikovnih priročnikov in virov (postopki tokenizacije, oblikoskladenjskega označevanja, skladenjskega razčlenjevanja, avtomatskega razločevanja pomenov, avtomatskega razreševanja besedilnih koreferenc, prepoznavanja imenskih entitet itd.).

Razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij v zadnjih 10 letih ustvarja »digitalno vrzel«, zaradi katere bodo jeziki, ki bodo pri tem razvoju zaostajali, postali manj privlačni in konkurenčni v globalno povezanem svetu. Digitalna vrzel ločuje jezike, ki so dovolj prisotni na svetovnem spletu, za katere obstajajo sodobni digitalni viri in so jezikovnotehnološko razviti, od tistih, pri katerih se zaostanek s skokovitim razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij povečuje. Za večino uradnih jezikov Evropske unije so bili v zadnjih desetih letih izdelani načrti razvoja digitalnih virov in jezikovnotehnoloških aplikacij, s čimer posamezne države oz. jezikovne skupnosti na sistematičen in programiran način skrbijo za prehod svojih jezikov v digitalno okolje.

Načrti imajo praviloma naslednje cilje:

(1) identifikacija dejavnikov na področju jezikovnega opisa, jezikovnih tehnologij in virov;
(2) sistematična analiza jezikovne rabe in z njo povezanih potreb jezikovne skupnosti;
(3) izdelava seznama obstoječih in manjkajočih računalniških jezikovnih izdelkov in storitev za raziskovalne skupnosti in širšo javnost;
(4) vzpostavitev organiziranega skladiščenja, vzdrževanja in distribucije obstoječih priročnikov, virov in orodij;
(5) vzpostavitev dolgoročnega programa nastajanja in razvoja digitalnih jezikovnih priročnikov, virov in orodij;
(6) vzpostavitev sodelovanja z evropskimi pobudami za izmenjavo digitalnih virov in orodij.

VSEBINE V PRIPRAVI
Sort By: Direction:
  • Digitalna Slovenija 2020

    Dokument ‘Digitalna Slovenija 2020 – Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020’ vsebuje opis stanja in strategijo razvoja na področju informacijske družbe. Strategija se opredeljuje tudi do uporabe slovenskega jezika v digitalnem okolju.
  • SDJT

    Slovensko društvo za jezikovne tehnologije združuje vse, ki se ukvarjajo z jezikovnimi tehnologijami z raziskovalnega, razvojnega, pedagoškega ali uporabniškega vidika ali jih jezikovne tehnologije zanimajo.
NA VRH