Jezikovni opis

Področje jezikovnega opisa obsega izdelavo slovarjev, slovnice, različnih korpusov za slovenski jezik, lingvističnih atlasov in opis zgodovinskega razvoja slovenskega jezika. Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 eksplicitno navaja naslednje poudarke:

O SLOVARSKEM OPISU:

»Akcijski načrt za jezikovno opremljenost mora predvideti tak slovarski opis sodobne slovenščine, ki bo prilagojen uporabi v spletnem in drugih digitalnih okoljih, pri njem pa bodo bodisi v eni ali v različnih slovarskih bazah na voljo različni podatki o slovenščini, od pomenskih, vezljivostnih, kolokacijskih, frazeoloških, idiomatskih, etimoloških, normativnih in drugih.«

O DRUGIH SLOVARJIH:

»Za dodatno jezikovno opremljenost bo treba dokončati, sestaviti oziroma prilagoditi digitalnemu okolju še slovarje, pri katerih smo Slovenci v zamudi, zlasti sinonimni slovar, slovar besednih oblik vseh standardnih nelastnoimenskih besed, ki bo vseboval tudi podatke o dinamičnem in tonemskem naglasu, slovar zemljepisnih imen slovenskega narodnega prostora in eksonimov, slovar slovenskih osebnih imen (rojstnih in priimkov); za ohranitev slovenščine kot strokovnega jezika bo treba kontinuirano sestavljati terminološke slovarje različnih strok.«

O KORPUSIH:

»/A/kcijski načrt za jezikovno opremljenost mora upoštevati stalen in kontroliran razvoj temeljnih korpusov, ki zagotavljajo možnost kontinuirane analize slovenskega jezika za potrebe jezikovnega opisa. Med njimi so referenčni korpus slovenščine, širitev in nadgradnja govornega korpusa, korpus besedil s spleta, multimodalni korpusi (besedilo + slika + zvok), korpusi pisne produkcije učencev in dijakov ter drugi korpusi, ki jih bo predvidel /.../ akcijski načrt.«

O SLOVNICI:

»V obdobju, ki ga pokriva resolucija, je treba začeti načrtovanje izdelave znanstvene slovnice slovenskega jezika, ki bo prikazoval današnji slovnični ustroj slovenskega knjižnega/standardnega jezika kot povezovalnega jezika vseh Slovencev.«

O UPORABNIŠKIH PRIROČNIKIH:

»Na osnovi teh temeljnih del je treba izdelati priročnike za druge ciljne uporabnike. To so predvsem slovarji in slovnice za različne stopnje izobraževanja rojenih govorcev, za tiste, katerih materni jezik ni slovenščina, in za osebe s posebnimi potrebami.«

O DIALEKTOLOŠKIH IN JEZIKOVNOZGODOVINSKIH OPISIH:

»/Treba je/ posvetiti pozornost tudi dialektološkim raziskavam, zlasti pisanju lingvističnih atlasov, narečnih slovarjev in monografij o posameznih (zamirajočih) narečjih, ter zgodovinsko- in primerjalnojezikoslovnim raziskavam, zlasti sestavi zgodovinskega slovarja slovenskega jezika, zgodovinske slovnice, prenovi etimološkega slovarja itd.«