Predstavitev Službe za slovenski jezik

Pravice in dolžnosti glede rabe slovenščine v javnosti opredeljuje Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki ga je državni zbor Republike Slovenije sprejel 15. julija 2004. Zakon določa, da govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v Republiki Sloveniji poteka v slovenščini, vendar pa že v izhodišču zakon predvidi tudi izjeme k temu pravilu, na primer rabo jezika na območjih italijanske in madžarske narodne skupnosti, jezik verskih obredov ipd., dodatno pa jih urejajo tudi nekateri področni zakoni. Na drugi strani je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije, zato se Republika Slovenija v mednarodnih stikih predstavlja s tem jezikom. Tudi pri tem pravilu so možne izjeme, če zanje obstaja ustrezna pravna podlaga.

ZJRS opredeljuje javno rabo slovenščine in drugih jezikov v različnih okoliščinah, na primer pri komunikaciji javnih uslužbencev; pripravi javnih obvestil, navodil, prireditev; poimenovanju javnih in zasebnih organizacij; poslovanju s strankami in označevanju izdelkov; v vzgoji in izobraževanju, medijih, oglaševanju in podobno. Takšno javno rabo slovenščine, kot jo zakon določa, mora Republika Slovenija v praksi omogočiti. To pomeni, da mora biti dejavno vključena v zagotavljanje pravnih podlag za javno rabo slovenščine, podpirati izvedbo relevantnih znanstvenih raziskav, spodbujati širjenje jezikovne zmožnosti ter skrbeti za razvoj in kulturo jezika. ZJRS nalaga, da mora Republika Slovenija v povezavi s temi nalogami pripraviti strateški dokument, v katerem so natančno opredeljeni nacionalni cilji za tekoče petletno obdobje, skupaj s podatki o tem, koliko financiranja je potrebnega in kdo naj bi financiranje zagotovil. Trenutno veljavni tovrstni dokument je Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 (ReNPJP).

Za spremljanje uresničevanja ZJRS ter oblikovanje slovenske jezikovne politike je (v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi) zadolženo Ministrstvo za kulturo oziroma njegovo specializirano telo Služba za slovenski jezik.

V ZJRS so navedeni tudi nadzorni organi, ki izvajajo inšpekcijo glede javne rabe slovenščine. Največ nalog je v pristojnosti Inšpektorata RS za kulturo in medije. Ta preverja, ali so javne inštitucije, javne funkcije in poklici ustrezno poimenovani; ali so uporabnikom javne storitve na voljo v ustreznem jeziku; ali so v ustreznem jeziku javni napisi, navodila, razglasi, naprave (npr. parkirni avtomati), javne prireditve, novinarske konference ipd.; ali je zakonu ustreza oglaševanje na javno podprtih spletnih straneh; ali se slovenščina ustrezno uporablja v slovenskih medijih; ali je raba slovenščine ustrezna pri mednarodnem sodelovanju; ali so v ustreznem jeziku splošni akti teles, ki opravljajo v Sloveniji registrirano dejavnost, in ali so te dejavnosti v ustreznem jeziku predstavljene uporabnikom.

Tržni inšpektorat RS se osredotoča na rabo slovenščine pri poslovanju s strankami. Preverja, ali je poimenovanje podjetja oz. poslovnega prostora skladno z zakonom in ali poteka poslovanje s strankami v ustreznem jeziku. Preverja tudi, ali so izdelki in storitve strankam oz. kupcem jasno in razumljivo predstavljeni oz. jasno in razumljivo oglaševani. Inšpektorat RS za delo preverja, ali so na posamezna delovna mesta razvrščeni zaposleni z ustreznim znanjem slovenščine in ali izbira jezika pri notranjem poslovanju (npr. v internih pogodbah podjetja, navodilih, obvestilih za zaposlene ipd.) poteka skladno z zakonom. Preverja tudi, ali so skladno z zakonom pripravljeni razpisi za delovna mesta. Inšpektorat RS za šolstvo in šport preverja, ali se v vzgoji in izobraževanju slovenščina uporablja skladno z zakonom in ali so poimenovanja strokovnih in znanstvenih nazivov v ustreznem jeziku. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano preverja, ali so pri živilih in fitofarmacevtskih sredstvih deklaracije in navodila na voljo (tudi) v slovenščini in ali so ustrezno berljiva in razumljiva. Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke enake pogoje preverja pri zdravilih za ljudi, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa pri zdravilih za živali.

Kaj je pri izbiri jezika “ustrezno” in kaj ne, na osnovni ravni opredeljuje sam ZJRS, nekoliko natančneje pa tudi posamezni področni zakoni. Inšpektorati obravnavajo predvsem večje kršitve, ki jih opazijo pri svojem terenskem delu. Na kršitve predpisov jih opozarja tudi Služba za slovenski jezik, na katero se lahko s svojimi opažanji oz. težavami obrnemo tudi državljanke in državljani. (Kazni za kršitev zakona so različne, na primer globe, ki segajo od 1.200 do 40.000 EUR, ali umik izdelkov iz prodaje.)

Sort By: Direction:
NA VRH