V Republiki Sloveniji so posebne pravice avtohtonih manjšin priznane italijanski in madžarski narodni skupnosti, na obmejnih območjih, kjer pripadniki obeh skupnosti živijo, pa sta poleg slovenščine uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina. Ta pravica je zapisana v 11. členu Ustave RS, v 64. členu pa so zapisane posebne pravice obeh narodnih skupnosti v Sloveniji, med katerimi je tudi pravica do vzgoje in izobraževanja v lastnem jeziku. Te pravice so natančneje določene tudi z Zakonom o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja.

V občinah, kjer živijo pripadniki avtohtonih manjšin, pravice manjšin ureja tudi občinska zakonodaja. Opredeljene so v statutih občin, pa tudi v nekaterih drugih dokumentih, kot sta npr. Odlok o javnem izvajanju dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju ter Odlok o izvajanju dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju v Občini Izola. Omenjeni predpisi določajo narodnostno mešana območja v občinah in urejajo izvajanje dvojezičnosti v javnosti in pri javnem poslovanju.

Vir: Oznake po podatkih Urada za narodnosti na zemljevidu Skupnosti občin Slovenije, 2015

Posebne pravice so na podlagi 65. člena Ustave RS priznane tudi romski skupnosti. Zakon o romski skupnosti, ki je bil sprejet leta 2007, med drugim določa, da Republika Slovenija spodbuja ohranjanje in razvoj romskega jezika.

Vir: Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, Geodetski inštitut Slovenije, 2013.

Republika Slovenija je že leta 2000 ratificirala Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih Sveta Evrope, s katero se je zavezala, da bo na področju manjšinskih jezikov upoštevala skupno evropsko politiko, ki spodbuja uporabo in varstvo manjšinskih jezikov, večjezičnost pa sprejema kot visoko vrednoto skupnega evropskega prostora. Ob tem je Republika Slovenija generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporočila, da sta regionalna manjšinska jezika na ozemlju Slovenije italijanski in madžarski jezik, določbe od prvega do četrtega odstavka 7. člena pa se bodo smiselno uporabljale tudi za romski jezik.

Več podatkov o italijanski, madžarski in romski skupnosti ter zakonodaji, ki določa njihov položaj in posebne pravice v Republiki Sloveniji, je dostopnih na spletnih straneh Urada Vlade RS za narodnosti.

JEZIKOVNA POLITIKA

Jezikovnopolitično delovanje Republike Slovenije, povezano s temi tremi jezikovnimi skupnostmi, se v obdobju 2014–2018 osredotoča na:

  • spodbujanje učenja in rabe slovenskega jezika med pripadniki različnih jezikovnih skupnosti,
  • skrb za krepitev in dosledno uresničevanje jezikovnih pravic ustavno določenih manjšin,
  • skrb za kvalitetno izobraževanje v italijanščini oziroma madžarščini na območjih občin, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost,
  • zagotovitev pogojev za enakopravno javno rabo in razvoj italijanskega in madžarskega jezika na območjih občin, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost,
  • skrb za uporabo in razvoj jezika romske skupnosti,
  • promocijo jezikov avtohtonih narodnih skupnosti in romske skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, informiranja in medijske dejavnosti, kulturne dejavnosti in znanstvenega raziskovanja,
  • zagotovitev ustreznega prostora v programih javnih medijev v jezikih vseh treh jezikovnih skupnosti,
  • izdelavo jezikovnih priročnikov za govorce, ki jim slovenščina ni materni jezik, in
  • spodbujanje aplikativnih raziskav s področja jezikov manjšin in raziskav o govorcih slovenščine kot drugega jezika, njihovi jezikovni zmožnosti, sporazumevalnih potrebah in stališčih.
    Podrobnejše informacije o ukrepih na področju jezikovnega izobraževanja so v razdelku Manjšine in priseljenci.
Sort By: Direction:
NA VRH