V Republiki Sloveniji se o ponudbi tujih jezikov v obveznih in izbirnih delih osnovno- in srednješolskih programov odločajo posamezne šole same (oziroma njihovi ravnatelji). Oblikovanje enotne politike poučevanja tujih jezikov v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema je med cilji Resolucije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. Resolucija se v zvezi s tem opredeljuje do nekaterih ključnih vprašanj:

POVEZOVANJE UČNIH VSEBIN

»V osnovno- in srednješolskem izobraževanju naj se pouk vseh jezikov načrtuje in izvaja tako, da se navezujejo drug na drugega in povezujejo med seboj, in sicer tako tuji jeziki ne glede na vlogo v kurikulu (prvi, drugi, tretji tuji jezik idr.) kot tudi tuji jeziki in slovenščina ter tuji jeziki in nejezikovni predmeti.«

ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA

»Zakonsko predvidena postopna uvedba zgodnjega učenja prvega tujega jezika v izobraževalni sistem (72. člen Zakona o uravnoteženju javnih financ) bo v naslednjih letih učencem omogočila, da učenje tujih jezikov dojamejo kot nekaj naravnega in da postopoma razvijajo zavest o jezikovni in kulturni raznolikosti, pozitivno pa bo vplivala tudi na njihov kognitivni razvoj. Hkrati pa uvajanje zahteva visoko strokoven pristop k poučevanju, ki že v izhodišču preprečuje možnost neustreznih praks ter sočasno krepitev zavesti o pomembni vlogi, ki jo ima v Republiki Sloveniji slovenski jezik (na področju avtohtonih manjšin poleg njega tudi italijanski in madžarski).«

IZBOR TUJIH JEZIKOV

»Smiselno je, da je tako v osnovni kot v srednji šoli izbor tujih jezikov širok, vendar ožji pri prvem tujem jeziku (do trije jeziki, ne samo angleščina) in širši pri drugih tujih jezikih. Prehod iz osnovne šole v srednjo šolo naj bo na ravni drugega tujega jezika dovolj fleksibilen, da bo učencem omogočal izbiro med nadaljevanjem drugega jezika iz osnovne šole, izbiro novega drugega tujega jezika, po potrebi pa tudi med vnovičnim začetkom pouka istega tujega jezika na osnovni ravni. Učenci naj se navajajo na uporabo jezikovnih tehnologij, seveda v okvirih svojih kognitivnih zmožnosti in sporazumevalnih potreb.

V ponudbi tujih jezikov je treba v celotni vertikali zagotoviti ustrezno mesto klasičnim jezikom (latinščini in grščini). V delih Republike Slovenije, kjer italijanščina in madžarščina nista uradna jezika, je treba zagotoviti ustrezno mesto tudi jezikoma avtohtonih manjšin kot tujima jezikoma.«

VSEBINE V PRIPRAVI
Sort By: Direction:
  • Akcijski načrt za jezikovno izobraževanje

    Celovit jezikovnonačrtovalni dokument, ki konkretizira cilje in ukrepe s področja jezikovnega izobraževanja, določene v Resoluciji o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018.
  • Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018

    Temeljni jezikovnopolitični dokument, ki določa ključne cilje in ukrepe jezikovnopolitičnega delovanja v obdobju 2014-2018 ter navaja odgovorne nosilce predlaganih jezikovnonačrtovalnih ukrepov.
  • SDUTSJ

    Slovensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika je neprofitno društvo, ki se zavzema za kakovost poučevanja tujega jezika stroke in pomaga pri profesionalni rasti učiteljev. Člani društva so učitelji tujega jezika v visokem šolstvu, višjih strokovnih in srednjih šolah ter privatnih jezikovnih šolah.
  • ZUJF-E

    Zakon o dopolnitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki prinaša tudi člen o zgodnjem učenju tujega jezika.
NA VRH