V Sloveniji živi veliko ljudi, ki slovenščino uporabljajo za to, da se sporazumevajo s svojim okoljem, v drugačnih okoliščinah (npr. doma, pri učenju itd.) pa uporabljajo druge jezike. Slovenščina je torej njihov drugi jezik, njena vloga je v prvi vrsti socializacijska – znanje slovenščine tem govorcem in govorkam odpira možnosti aktivnejšega vključevanja v družbo, v izobraževalne procese in na trg dela.

Slovenščino se ljudje učijo tudi po svetu, na  vseh kontinentih – zanje je slovenščina večinoma tuji jezik, učijo pa se je, ker bi morda radi Slovenijo le na kratko obiskali, bolj ali manj natančno spoznali njen jezik, kulturo in ljudi ali pa v svoji deželi slovenščino uporabljali tudi pri svoji poklicni dejavnosti. Vsi, ki si slovenščino želijo (ali jo morajo) uporabljati in se jo učijo za osebne, študijske in poklicne namene, imajo možnost obiskovati najrazličnejše tečaje – v Sloveniji in zunaj nje – ali pa se slovenščino samostojno učiti. Na tej strani so zbrane nekatere informacije, ki so namenjene prav iskalcem takih možnosti. Poleg tega so tu predstavljene tudi možnosti za pridobivanje štipendij v primeru udeležbe na tečajih slovenščine in možnosti, ki jih imajo v zvezi z učenjem slovenščine tisti, ki se vključujejo v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, pa naj gre za otroke in mladostnike ali odrasle.

Marsikdo za življenje in delo v Sloveniji potrebuje tudi uradno spričevalo o svojem znanju slovenščine. Tem osebam so namenjeni izpiti iz znanja slovenščine na različnih ravneh, ki se izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi in so primerljivi s podobnimi izpiti v drugih državah. Ta stran prinaša informacije o sistemu preverjanja in certificiranja znanja slovenščine, ponuja pa tudi možnost samoocene znanja slovenščine (in drugih jezikov) v številnih evropskih jezikih.

Koristne informacije pa bodo tu našli tudi tisti, ki se s slovenščino kot drugim in tujim jezikom ali z njenimi uporabniki in uporabnicami / govorci in govorkami tako ali drugače poklicno ukvarjajo: učiteljice in učitelji, vzgojiteljice in vzgojitelji, kulturni mediatorji in mediatorke in drugi javni uslužbenci in uslužbenke, ki se želijo usposabljati na področju slovenščine kot neprvega jezika, ter vsi tisti, ki jih ta tematika posebej zanima.

ZAKONODAJA

Slovenija se je z Zakonom o javni rabi slovenščine (13. člen) zavezala k spodbujanju poučevanja slovenščine na tujih izobraževalnih ustanovah in k spodbujanju učenja slovenščine v Sloveniji, kar vključuje tudi programe za tuje državljanke in državljane. Po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (81. člen) se učenje slovenščine za tuje državljanke in državljane, ki so vključeni v naš šolski proces, pa tudi poučevanje njihovega maternega jezika financirata iz državnega proračuna. Po Uredbi o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije, imajo tujci, ki niso člani EU, pravico do brezplačne udeležbe na 60-, 120- oz. 180-urnem tečaju slovenskega jezika (4. in 5. člen), nekateri med njimi pa tudi pravico do brezplačnega prvega opravljanja izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni (8. člen).

Pomoč pri učenju slovenščine in vključevanju v slovensko družbo pa omogočata tudi Zakon o mednarodni zaščiti (103. člen) in Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito (členi 35 do 40).

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (10. člen) določa, da morajo prosilci za slovensko državljanstvo opraviti izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni, končati šolanje v Republiki Sloveniji ali na šoli s slovenskim učnim jezikom v zamejstvu oziroma bivati v Sloveniji 15 let, če so starejši od 60 let.

Znanje slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta pa določa posebna uredba oz. drugi pravni akti na ustreznih področjih. Tako npr. jezikovne zahteve za zdravstvene delavke in delavce določata Zakon o zdravniški službi v 11. členu in Zakon o zdravstveni dejavnosti v 63. členu.

Zakon o urejanju trga dela v 8.a členu od brezposelnih oseb zahteva dokazilo o znanju slovenščine na vstopni ravni (A1) najpozneje v 12 mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb.

JEZIKOVNA POLITIKA

Cilj jezikovne politike na področju izobraževanja slovenščine kot drugega in tujega jezika je širjenje ali izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti v slovenščini. V skladu s tem Republika Slovenija med drugim:

• podpira učenje slovenščine za otroke in odrasle v Sloveniji in po svetu,
• ureja štipendiranje tečajev slovenščine,
• skrbi za ohranjanje in razvijanje mreže lektoratov slovenščine na tujih univerzah,
• tujim študentkam in študentom omogoča brezplačne tečaje slovenščine,
• skrbi za uspešno jezikovno vključevanje priseljenih otrok v vzgojno-izobraževalni proces.

Med ukrepi, kot jih določa Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025, so med drugim:

• uvedba dodatnih ur slovenščine kot drugega jezika v osnovnih šolah,
• izdelava e-gradiv (vključno s priročniki, kot so slovnica in slovarji) za samostojno in kombinirano učenje,
• sistematično izobraževanje in usposabljanje pedagoškega kadra za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika na vseh stopnjah šolanja.