Eno od drugačnih poti sporazumevanja pomeni znakovni jezik, to je jezik, ki ga uporabljajo osebe z različno stopnjo izgube sluha pa tudi osebe z gluhoslepoto. Temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter na gibanju telesa. Slovenski znakovni jezik je opredeljen kot jezik sporazumevanja oseb oziroma osnovni način sporazumevanja gluhih oseb. Ker ima povsem svoja pravila, ki so drugačna od pravil slovenskega jezika, ga ni mogoče uporabljati hkrati z govorjeno slovenščino. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika določa pravico gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni jezik, njihovo pravico do informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter pravico do tolmača za znakovni jezik pri enakovrednem vključevanju v življenjsko in delovno okolje.

Malokdo se zaveda, da je slovenski znakovni jezik prvi naravni jezik gluhih. Besedna slovenščina je za gluhe po navadi njihov drugi jezik, naučiti se ga morajo posebej; marsikateremu gluhemu branje in pisanje v slovenščini ne delata težav, za marsikoga pa sporazumevanje v slovenščini predstavlja oviro, saj jo redko usvojijo do te mere, da bi v njej in z njo lahko povsem neodvisno in zanesljivo funkcionirali v vsakdanjem življenju. Slovenskega znakovnega jezika se gluhi ne učijo sistematično, običajno se ga naučijo v šoli za gluhe, v komunikaciji z drugimi gluhimi in na tečajih, ki jih organizirajo njihova društva. Slovenski znakovni jezik ni le način sporazumevanja, ampak je tudi znak kulturne pripadnosti gluhih in njihovega socialnega povezovanja, zato ga kot jezik skupnosti gluhih lahko prištevamo med jezike manjšin v Sloveniji.

Slovenskega znakovnega jezika se lahko učijo tudi slišeči, ne samo tisti, ki z gluhimi delajo – vzgojitelji, učitelji, tolmači in drugi –, ampak tudi vsi tisti, ki se z gluhimi želijo sporazumevati v njihovem prvem jeziku. V razdelku Opremljenost za posebne potrebe so na voljo tudi informacije o različnih gradivih v zvezi s slovenskim z znakovnim jezikom.

Številne informacije, namenjene osebam z različnimi stopnjami izgube sluha in tistim, ki se želijo seznaniti s posebnostmi njihove kulture, so na voljo na spletnih straneh Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, regionalnih društev ter na spletni strani TIPK TV. Gluhi lahko dostopajo do spletne televizije, kjer so vsebine predstavljene tudi v slovenskem znakovnem jeziku, to pa velja tudi za nekatere oddaje na spletnih straneh RTV Slovenije.

Sort By: Direction:
  • Dostopno.si

    Informacijski portal z vsebinami RTV Slovenija, prilagojenimi za osebe z različnimi oviranostmi.
  • Društvo učiteljev gluhih Slovenije

    Prostovoljno združenje učiteljev, ki poučujejo gluhe v različnih šolah ali zavodih, in učiteljev slovenskega znakovnega jezika.
  • Katalogi znanj – SPI

    Katalogi znanj in izpitni katalogi splošnoizobraževalnih predmetov v srednjem poklicnem izobraževanju (tudi za slovenščino kot prvi jezik, kot drugi jezik ter za gluhe, naglušne in dijake z govorno-jezikovno motnjo).
  • TIPK TV

    Spletna televizija, ki ponuja vsebine javnega značaja s pomočjo znakovnega jezika, glasovnega govora in podporo podnapisov.
  • Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika

    Zakon določa pravico gluhih oseb do rabe slovenskega znakovnega jezika in pravico do informiranja v prilagojenih tehnikah.
  • Zavod ŠOLT

    Izobraževalni zavod ŠOLT mdr. ponuja tudi tečaje slovenskega znakovnega jezika.
  • Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik

    Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je nevladna neprofitna organizacija, ki mu je država zaupala izvajanje javnih pooblastil z namenom zagotavljanja pravice do tolmačenja gluhim osebam.
  • Združenje gluhih Slovenije 14 11

    ZGS 14 11  je prostovoljno, strokovno, neprofitno, nepolitično in neodvisno združenje, ki poudarja načelo ‘Nič o gluhih in naglušnih brez gluhih in naglušnih’.
  • Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije

    Nevladna, strokovna invalidska organizacija, ki si prizadeva za enakopraven družbeni položaj in pravice oseb z okvaro sluha.
NA VRH